Žonpol dnevnik

[Zonpol]

Pozdravljeni.
Zgodbo bom začel od začetka novogradnje, predvsem v smislu mojega samoukega prebijanja do ureditve okolice, kakršno imam trenutno. Okolica je bila v surovem stanju, vse pa sem delal sam, razen dovoza cca 12m3 zemlje in grobe izravnave.

Nekaj osnovnih podatkov, v kakšnem okolju raste naša trava, grmovnice, drevesa in rože. Hiša novogradnja nekaj kilometrov severno od Radovljice, 550m n.v.. Po Sandijevi tabeli o klimatskih področjih je to klima nizkih gora/klima visokih gora.
Hiša je orientirana J-S. Se pravi bivalni deli na J, servisno področje (dovoz, dvorišče, kopalnice...) na S.

Na J strani se nahaja glavna zelenica, cca 130m/2.
Na severni strani pa manjša, cca 20m. Okoli zelenice imamo en del lovorikovec, za Z delu pa bo čez čas prišla ograja ter zasajeno nekaj dreves, grmovnic.

Osnova je postavljena, kaj se bo pa še spremenilo, dodalo, presadilo.

Nekih posebnih izkušenj z vrtom nimam, kar sem pomagal doma, a sem raje kaj hitro odhitel z njega.

Z investitorjem nekega pravega dogovora o mojih obiskih na gradbišču nisva dosegla, zato lahko sklepam, da je v zemljo okoli hiše zakopano kar nekaj gradbenega materiala. Po nekaj naključnih izkopih sem odkril opeko, večje kamenje, žeblje, žico, kose stiroporja, ter res ogromen kos betona, da ga je moral odkopati bager.
Nekega dne so na gradbišče pripeljali plast zemlje in jo povozili. Danes mi je žal, da nisem zahteval kontrolnega izkopa, a mi je bilo to takrat zadnja skrb.

Gradbeni material na parceli

Gradbeni material na parceli .jpg (3.56 MiB) Viewed 2500 times

Nasuta zemlja

nasuta zemlja čez gradbišče.jpg (2.46 MiB) Viewed 2500 times

Po močnejših nalivih sem opazoval zastajanje vode na površju. Sklepal sem da je tam glinena zemlja, zbita zemlja ali malta
Nekaj tega smo naknadno postrgali z bagerjem.

Zastajanje vode spredaj

Zastajanje vode spredaj _compress51.jpg (539.12 KiB) Viewed 2500 times

Toliko za prvič. Nadaljevanje sledi. Pot do zelenice in okolice je bila trda in dolga, a lepa

[Zonpol]

Začelo se je poletje, selitev, nobenega časa. Plevel je rasel kot za stavo. Kar malo veselja na začetku, ker veter ni več tako nosil zemlje. Začele pa so se težave z mrčesom in komarji, ki jim je bil visok plevel ter neka stalna vlažnost med njim idealno gojišče.

Plevel vseh vrst

IMG_20210515_220730.jpg (2.92 MiB) Viewed 2477 times

Žena je predlagala čimprej travni tepih, a sem jo uspel prepričati in ji zagotovil, da se jeseni lotim dela s setvijo trave. A potrebno je bilo pripraviti teren.
Bile so tri ideje za odpravo plevela: kemija, bager ali ročno. Bager je nekako odpadel zaradi mišljenja, da bo to celo premoženje. O ceni se mi ni sanjalo, a kasneje se je izkazalo, da je pravzaprav poceni glede na to, kako hitro se naredi. Nabavil sem totalni herbicid, a je po nekaj dneh tudi to odpadlo. Prav tisti čas so na veliko pisali o škodljivosti in tožbah. No danes bi ga upurabil tistih nekaj kapljic.
Odločil sem se za mukotrpno ročno odstranjevanje z motiko. Vstajanje ob 6 uri, ker je bilo vlažno in se je lažje kopalo. Vsak dan 3-4 ure. Ped po ped.

Gojišče mrčesa

IMG_20190626_122732_compress46.jpg (598.51 KiB) Viewed 2477 times

Vmes sem preučeval katere plevele imam. Trdovratna in razlasla kostreba je uničila eno motiko. Muhviča sem se bal zaradi semen, ki leta preživijo v zemlji. Bela metlika je zrasla visoko in gosto. Enoletne lastovke je bilo ogromno vmes. In cvetlic malo morje. Pravi botanični vrt.
Na nizko sem pokosil s koso. Plevela, kamenja in gradbenega materiala se je nabralo za 2m3.
Po dobrih dveh tednih sem končal z žulji, a zadovoljen da sem naštudiral nepotrebno zelenje.

Izkopan plevel in kamenje

IMG_20210515_220956.jpg (2.87 MiB) Viewed 2477 times

[Zonpol]

Okoli parcele imamo betonsko škarpo. Glavnina travnika ima padec-na 15 metrih približno 40 cm. Ker sem se bal da bo ob deževju voda zastajala na koncu padca, sem izkopal globok jarek vzdolž škarpe. Na dno sem položil večje kamme zavite v gradbeni filc. Škarpa ima na enem delu luknje premera 5cm za odtok podtalne vode. Bal sem se, da jih bo zemlja zamašila, zato tak ukrep.

Drenaža s kamni in filcem

IMG_20210516_003843.jpg (2.51 MiB) Viewed 2472 times

Ob škarpi so posajeni tudi lovorikovci, ki imajo radi odcejeno zemljo, drugače gnijejo korenine, listi pa rumenijo in odpadajo. Rastlina tako propada. To se je izkazalo na delu, kjer lukenj še ni. Novi lovorikovci so zaostali v rasti, letos spomladi sem začel postopek reševanja.
Na enem delu zelenice smo naredili gredico, kjer ima žena svoje veselje z rožami.
Tam kjer so lovorikovci, sem 40 cm od škarpe v zemljo vkopal wpc deske. Rad imam ločnico in čiste linije. Les mi ni dišal, ker gnije. Wpc plošče sem dobil poceni. Izkazalo se je, da so bile reklamirane. Površina se je luščila, na meji kjer pa so gledale iz zemlje so popokale. Če bi bile nove in ne v kombinaciji z lesom (bambus), bi sigurno zdržale mnogo let. Dobra ideja, a predraga. Zato sem letos obrobo zamenjal z deskami iz macesna in bora.
Osnova je bila pripravljena, očiščena. Manjkalo pa je cca 12m3 zemlje.
V lokalnem podjetju, ki se na veliko ukvarja z zemljo in vsemi mogočimi dodatki za vrt, blizu Radovljice, so imeli krasno zemljo za zelenico z dodanim kremenčevim peskom. Idealno za rasni del trave. Cena zame je bila previsoka. V Ljubljani je kar nekaj ponudnikov sejane zemlje, a s prevozom zopet predraga. Slučajno sem rabil pesek za nekaj okoli hiše. In v bližnji separaciji so prav takrat sejali zemljo. Zmenili smo se, cena pa ugodna. Nekaj med črnico in rjavico. Prav takrat je šef govoril z nekom ki ima stroje. Ponudil mi je grobo planiranje teh 12m3 z bagerčkom. Pa cena, vprašam? 100€. No, v redu. Jaz pa plevel z motiko. Ampak so pa lepi spomini.

Kos betona odstranjen z bagerjem

IMG_20190916_090007_compress89.jpg (373.88 KiB) Viewed 2472 times

Pred finim planiranjm smo zasadili še lovorikovce. Iskat smo jih šli na Hrvaško, takoj za mejo. Sorta green torch, ki ima ožje liste, manj cveti in ima manj jagod. Raste bolj v višino, kar nam je ustrezalo. Cena pa tudi precej nižja kot v Sloveniji.

Zasajeni lovorikovci

IMG_20190919_110005_compress13.jpg (557.9 KiB) Viewed 2472 times

Naša bodoča zelenica počasi dobiva obliko. Neviliranje površine je bil naslednji izziv, ki ni bil lahek.

[Zonpol]

Betonska škarpa okoli zemljišča je nivojsko neusklajena.
Ne da je grdo, vidno, a zemljo je bilo težko izravnati tako, da ima povsod rahel padec zaradi površinskega otekanja vode ob padavinah. V dveh delih je zemlja 10 cm pod škarpo, po dolgih stranica pa je s škarpo poravnana. Zaradi dveh nivojev sem moral padec ustvariti tudi po diagonali. Ideja je bila, da bi tam napravil stopnico iz želežniških tramov (švelerjev), kar bi razgibalo teren. Še danes večkrat pomislim na to. Teren bi zaradi te anomalije izgledal bolj razgiban.
Zanimivo, a od tistih dveh dnevov ravnanja nimam niti ene slike. Pa je res izgledalo lepo.
Z zidarska vrvico in vmesnimi točkami na zemljišču sem določil nivoje za ravnanje. Na škarpi sem označil do kam pride zemlja. Za ravnanje sem uporabil 3m dolgo aluminijasto libelo. Zato sem prej v zemljo vkopal cinkane knauf profile in jih z libelo poravnal po celotni površini na želene padce. To mi je vzelo cel dan, a dobra priprava je bil ključ do uspeha.
Naslednji dan sem z libelo vlekel zemljo, jo odvzemal in dodajal. Kljub različnim lomom terena se je celotna površina na koncu zlila v eno. Ko pa je trava zrasla, se diagonalnega loma sploh ne vidi, čeprav ni bil majhen.
Teren sem nato povaljal s težkim valarjem, ter še nanesel nekaj zemlje, kjer se je malo posedla.

Očiščena zemlja od plevela

IMG_20190917_144958_compress78.jpg (557.85 KiB) Viewed 2454 times

Pred setvijo spredaj

IMG_20190923_151109_compress61.jpg (551.38 KiB) Viewed 2454 times

Končno je prišel čas za sejanje.

[Zonpol]

Katero travno seme izbrati za sejanje? Prebiral sem nenamenske slovenske forume. Vsak hvali svoj kotiček, večina pa seje različne tipe semen slovenskega proizvajalca. Vedel sem, da mora biti zelenica odporna na veliko osončenost, saj imam teren na južni strani. O zalivalne sistemu nisem razmišljal, čeprav so bile vse možnosti vgradnje. V manjši meri sem gledal tudi tuje forume, filme o ljubiteljih zelenic v Ameriki. O KBG sploh nisem razmišljal. TimTimotej pa je pokazal, da se to da tudi pri nas. Če bi takrat ta forum obstajal v takem obsegu, bi najverjetneje sledil njegovim zapisom. Tako pa se moram zadovoljiti s travno mešanico z dobrimi in slabimi stranmi ter to najbolje vzdrževati.
Pod zadetki o semenih je izstopalo seme Optimax. Pozitivni zapisi so me pripeljali na sedež prodajalca nekaj kilometrov stran. Ker sem zelo radoveden, sva se z enim gospodom zagovorila za eno uro. Predebatirala tudi o travi na golf igriščih, saj je imel tudi te izkušnje.
Po pogovoru je padla odločitev za optimax 234 in ICL srart gnojilo.
In sem sejal. Prej rahlo pregrabil teren, sejal, pognojil, zopet pregrabil, valjal in pokril ter žalil.
Kako nestrpni so ti dnevi, veste sami. Že zvečer sem pogledal, če je kaj zraslo.

Koprena po sejanju

IMG_20190928_155256_compress89.jpg (566.1 KiB) Viewed 2453 times

Bila je jesen, ugodna klima a sem vsako jutro zalival.
No čez 10 dni sem kopreno odstranil in na terasi opazoval delo ki sem ga opravil. In bilo je vredno.
Po treh tednih sem že prvič kosil, opazil pa sem že nekaj plevelov.

Trava se je zgostla

IMG_20191103_102914_compress69.jpg (530.31 KiB) Viewed 2453 times

Do prvega mraza se je trava lepo zgostila in zimo dobro preživela.

Pozno jeseni že zgledna zelenica

IMG_20191110_141242_compress2.jpg (577.15 KiB) Viewed 2453 times

Pozimi študiranje o izboljšanju zemlje, gnojenju, boleznih in plevelih. Naročil sem kremenčev pesek.

[Zonpol]

Zima je obdobje, ko je več časa za načrtovanje okolice hiše. Kupil sem prezračevalnik, herbicid za plevel, baterijsko kosilnico, gnojilo.
Nekaj dni po prvi košnji spomladi sem prezračil travo. Najprej z vzmeti v prečno in vzdolžno, nato še z noži. Bilo je kar veliko polsti. Z noži sem odprl površino zemlje, da bi pesek prodrl globlje. Zemlja je bila suha, zelenica pa je po posegu izgledala ubogo. Letos sem prezračil rahlo vlažno zemljo, kar se je izkazalo za napako. Deli so dobesedno ostali brez trave.
Kremenčev pesek sem nabavil že jeseni, bil je vlažen. Čeprav pokrit se je do spomladi napil vode. 1,5m3 pa je težko osušiti. Sandijev zapis, da bo pesek naslednjič osušil pred nanašanjem, je še kako na mestu. Bilo je toplo in sončno. Pesek sem zjutraj razmetal po travi ter ga z grabljami in cestarsko metlo razgrebel po površini. Sonce je pripekalo, pesek pa se je sušil. Vsake toliko časa sem ga z grabljami pregrabil. Popoldan je bil tako suh, da se je kar kadilo, ko sem ga grabil.
Za izravnavo sem uporabil dve prečki Euro palete, ki sem jih obtežil s pohodnimi ploščami. To sem vlekel po zelenici gor in dol v vse smeri 2 ure. Pesek je bil vroč, bal sem se, da bom uničil vse biljke. A izkazalo se je, da kar ne ubije, to jača. Spomnil sem se, kako izgleda trava v hribih na poteh, kjer hodi ogromno gojzarjev. Tako bi imel doma. Najverjetneje velja, da bolj ko travo gaziš, lepša je.
In zelenica je temu namenjena.

Peskanje s kremenčevim peskom

IMG_20210516_234021.jpg (2.13 MiB) Viewed 2451 times

Zvečer sem obilno zalil, nato pa je nekajkrat padal dež in pesek je vidno pronical v zemljo. Po treh tednih skoraj ni bilo sledi o opustošenju.

Tri dni po peskanju

IMG_20210516_233927.jpg (2.13 MiB) Viewed 2451 times

Po peskanje sem travo tudi dosejal po celotni površini. Uporabil sem travno seme optimax 184 za obnovo. Začetni rezultat je bil dober, a v poletni pripeki se je barvni ton zelenice spremenil. To seme je sestavljeno iz treh vrst ljuljk. Hitro kaleče, svetlejše zelene barve. Letos sem dosejal zopet z mešanico optimax 234,ki je sestavljena iz več vrst različnih tipov semen. Ene bolj prenašajo vlago, ene sušo, zopet ene so dovzetnejše za bolezni. A kot celota delujejo v sožitju. Ko ena vrsta ne zmore, druga obstane.

Tri tedne po peskanju

IMG_20210517_011109.jpg (1.21 MiB) Viewed 2451 times

Zelenica je lepo napredovala, se gostila, a prišli so pleveli. Nič posebnega, nekaj trpotcev ki sem jih odstranil ročno, bršljanasta grenkuljica je napredovala najbolj. Pojavljati se je začel navadni plešec. Mnenja sem bil, da je prvo leto po setvi največ plevelov. Nisem vedel kakšna je bila vrhnja plast zemlje, koliko in kakšne tipe semen plevelov je imela v sebi. Zato sem sredi maja pošprical s herbicidov celaflor Anicon ultra. Kupil sem ga na podlagi testov in mnenja kupcev na tujih spletnih straneh. Sandi je poskrbel za zakladnico imen plevelov in učinkovin, ki jih uničujejo. Sedaj bo mnogo lažje.
Pošprical sem celo zelenico. Po mesecu dni je grenkuljica izginila, ustavilo pa se je tudi ostalo neželeno zelenje. Očitno je herbicid dobro opravil s pleveli, ki so bili prisotni. Celo leto ni bilo več problema, letos pa se komaj kaj prikaže. A napreduje poa annua. Po zapisih na forumu pa je to problem tudi drugih članov.
Zelenica je brez večjih problemov preživela poletje, redna hošnja na 5cm, včasih dolgotrajno zalivanje v največji suši.
Prihaja jesen, balzam za travo in naše oči po stresnem poletju. Čas za izboljšave okrasne zelenice.

[Sandi]

Hvala za zanimiv in lepo opisan dnevnik dosedanje poti. Prej nisem hotel pisati, ker bi zmotil zgodbo.
Kaj si uporabil za razmejitev lovorikovca?
Lahko ta lovorikovec predstaviš in opišeš pod Drevje in grmičevje? Lovorikovec sem zamenjal s tiso ravno zaradi slabosti, ki jih tvoj lovorikovec nima.

[Zonpol]

Sandi hvala. Sedaj bom kar prešel na redno dogajanje.
Zima na Gorenjskem je postregla z obilico snega in mraza.
Po prvi košnji sem zelenico prezračil z vzmetmi v vzdolžno in prečno, prej pokosil na 2,5cm (manj ne gre pri moji kosilnici). Doziral switch 62,5 wg proti snežni plesni. Ker imam v osrednjem delu manjšo kotanjo, sem nasul zemljo Vulkahum Mix 90 Top Dressing in izravnal. Celotno zelenico sem do sejal z osnovnim semenom optimax 234. Ker so lovorikovci zrasli, je v enem pasu skoraj cel dan senca. Tam sem zmešal še seme za senčne predele. Pognojil z Nmax. Vse sem pokril z vrteksom in pustil 14 dni. Zaradi nizkih temperatur pa vse seme po mojem ni vzklilo, prtički pa so imeli delno gostijo. A večino semena se je prijelo.
Po stabilizaciji zelenice sem doziral železo, aminokisline, alge in huminsko kislino. Redno kosil in gnojil.
Pred nekaj dnevi drugič železo, huminsko kislino, alge in aminokisline. Po obilnem deževju pokosil. Kar nekaj rje.
Po košnji včeraj pa je zelenica dobila kar strašljiv zelen ton. Nekaj posledica železa, nekaj pa vseh stimulatorjev, ki so obarvali biljke.

Po doziranju zelene galice

IMG_20210526_165236_compress91.jpg (1.28 MiB) Viewed 2383 times

Jutri dobim Bellis, upam da mi odpravi glivično bolezen.
Nekaj bom moral narediti še na zgornjem sloju zemlje.
Pred sejanjem namreč nisem nasul zgornjega sloja humus in šote.
Kar pa se je izkazalo pa je, da tam kjer sem iz ravnal z vulkahumom trava raste čisto drugače. Je gostejša, bolj čvrsta, brez bolezni.
Drugo leto spomladi bom celo zelenico topdressal s tem.

Rez na 4,5 cm

IMG_20210526_165801_compress40.jpg (1.11 MiB) Viewed 2383 times

Nabrušen nož kosilnice

IMG_20210526_165116_compress26.jpg (1.23 MiB) Viewed 2383 times

[Sandi]

Zelo lepo izgleda. Kakšne količine si apliciral Fe, amino...?

[Zonpol]

10 l vode porabim na cca 150m2.
Vse sem zmešal skupaj: 600g zelene galice, 100ml agroverma (huminska), 20ml amino, 30ml algesina. Močilo Break Thru S 240.
Držal pa se bom tvojega predloga; fungicid bellis bolj primeren kot signum, po tvojem primerjalnem zapisu.
Če ga le dobim manjšo količino. Drugače bo signum.