Tomzi - dnevnik
Re: Tomzi - dnevnik
Peskal sem 22. marca, nato pa je sledilo obilno večdnevno deževje, zato je pesek hitro pronical v tla.
Severna stran – 22. marec in 4. april (prej / potem): Na jugozahodnem vogalu pa je težava s senco, zato je trava precej redka (prej / potem): Pod rumeno črto nameravam čez kakšen teden dosejati travno seme, primerno za senčno lego (pod rumeno in rdečo linijo) — trenutno so za naslednje dni napovedane temperature okoli ničle, zato še malce počakam.
Imam pa vprašanje:
Kateri substrat je najboljši za dosejevanje semena?
- kompost
- šota
- oboje?
Glede na ta video se zdi, da je kompost dobra izbira:
[
Kaj porečete vi ?
Severna stran – 22. marec in 4. april (prej / potem): Na jugozahodnem vogalu pa je težava s senco, zato je trava precej redka (prej / potem): Pod rumeno črto nameravam čez kakšen teden dosejati travno seme, primerno za senčno lego (pod rumeno in rdečo linijo) — trenutno so za naslednje dni napovedane temperature okoli ničle, zato še malce počakam.
Imam pa vprašanje:
Kateri substrat je najboljši za dosejevanje semena?
- kompost
- šota
- oboje?
Glede na ta video se zdi, da je kompost dobra izbira:
[
Kaj porečete vi ?
Last edited by tomzi007 on 05 Apr 2025, 22:12, edited 2 times in total.
Re: Tomzi - dnevnik
Gnojenje
Vmes so prispeli tudi rezultati analize prsti (po pošti, 31. 3. 2025), vzorec pa je bil vzet 5. 3. 2025. Testirali so mi na KGZ Murska Sobota.
V zadnjih letih sem večinoma gnojil z NPK gnojili z enakomernim razmerjem hranil. Očitno se je dušik sproti porabljal, medtem ko sta se fosfor in kalij začela kopičiti.
Lani sem prvič poskusil tudi s foliarnih gnojenjem.
Pripravil sem si preglednico za preračunavanje potrebnih količin gnojil. Letošnja situacija je naslednja:
Galice na južni strani nisem mešal, ker mi je zmanjkalo deževnice. Zbiralnika (zaenkrat) nimam — ob zadnjem deževju sem imel nastavljena vedra.
Ali ima smisel mešati galico z vodo iz vodovodnega sistema?
Vmes so prispeli tudi rezultati analize prsti (po pošti, 31. 3. 2025), vzorec pa je bil vzet 5. 3. 2025. Testirali so mi na KGZ Murska Sobota.
V zadnjih letih sem večinoma gnojil z NPK gnojili z enakomernim razmerjem hranil. Očitno se je dušik sproti porabljal, medtem ko sta se fosfor in kalij začela kopičiti.
Lani sem prvič poskusil tudi s foliarnih gnojenjem.
Pripravil sem si preglednico za preračunavanje potrebnih količin gnojil. Letošnja situacija je naslednja:
Galice na južni strani nisem mešal, ker mi je zmanjkalo deževnice. Zbiralnika (zaenkrat) nimam — ob zadnjem deževju sem imel nastavljena vedra.
Ali ima smisel mešati galico z vodo iz vodovodnega sistema?
Last edited by tomzi007 on 05 Apr 2025, 21:56, edited 1 time in total.
Re: Tomzi - dnevnik
Tomzi, lepo nam predstavljaš teren in ukrepe.
Tam v senci boš po moje težko kaj scopral. Največkrat so priporočene fine bilnice. A tudi te morajo imeti pravilno oskrbo (zalivanje, gnojenje).
Nekateri su uspeli tudi s trstikasto bilnico, travniško latovko. Ljuljko komaj kdo omenja. Res je odvisno od več dejavnikov.
Za začetek bi poskusil s temle paketom DLF.
https://www.merkur.si/seme-za-travo-tur ... ncne-lege/
Sploh močno rastoča rdeča bilnica ki je notri je zanimiva, mislim da je novejšega tipa.
Če ne bi uspelo, lahko drugo leto dodaš nekaj tttf in KBG.
Imam cca 50 cm področje ob lovorikovcih, kamor sonce nikdar ne posije. V tem delu kljub temu travniška latovka uspeva, a je malo redkejša. Vsako leto jo malo dosejem pred prvim snegom.
Za dosejevanje načeloma ne rabiš dodati zemlje. Važen je stik semen z zemljo (valjanje) in stalna rahla vlaga.
Z dodajanjem komposta in šote pa tudi ne moreš zgrešiti. Semena bodo s tem v bolj vlažnih pogojih.
Tam v senci boš po moje težko kaj scopral. Največkrat so priporočene fine bilnice. A tudi te morajo imeti pravilno oskrbo (zalivanje, gnojenje).
Nekateri su uspeli tudi s trstikasto bilnico, travniško latovko. Ljuljko komaj kdo omenja. Res je odvisno od več dejavnikov.
Za začetek bi poskusil s temle paketom DLF.
https://www.merkur.si/seme-za-travo-tur ... ncne-lege/
Sploh močno rastoča rdeča bilnica ki je notri je zanimiva, mislim da je novejšega tipa.
Če ne bi uspelo, lahko drugo leto dodaš nekaj tttf in KBG.
Imam cca 50 cm področje ob lovorikovcih, kamor sonce nikdar ne posije. V tem delu kljub temu travniška latovka uspeva, a je malo redkejša. Vsako leto jo malo dosejem pred prvim snegom.
Za dosejevanje načeloma ne rabiš dodati zemlje. Važen je stik semen z zemljo (valjanje) in stalna rahla vlaga.
Z dodajanjem komposta in šote pa tudi ne moreš zgrešiti. Semena bodo s tem v bolj vlažnih pogojih.
Lokacija - Gorenjska, površina 130m², mono travniška latovka sorta Yvette (poa pratensis, KBG), zalivalni sistem Gardena.
Dnevnik Optimax 234 - 2019 | Renovacija KBG - 2022 | Dnevnik KBG Yvette
Dnevnik Optimax 234 - 2019 | Renovacija KBG - 2022 | Dnevnik KBG Yvette
Re: Tomzi - dnevnik
Tako ja, ker sem predhodno nanesel precej peska, bi seme najprej zamešal v substrat (kompost/šota) in to mešanico nanesel po površini.Za dosejevanje načeloma ne rabiš dodati zemlje. Važen je stik semen z zemljo (valjanje) in stalna rahla vlaga.
Z dodajanjem komposta in šote pa tudi ne moreš zgrešiti. Semena bodo s tem v bolj vlažnih pogojih.
Za boljši stik s tlemi in ohranjanje vlage bi nato dodal še nekaj milimetrov substrata in poskrbel, da ostane vse skupaj enakomerno vlažno.
Re: Tomzi - dnevnik
No, vmes ko sem ti pisal odgovor si objavil še analizo.
Fosforja in kalija imaš čezmerno. Zemlja je ok, prav tako ph.
Cilj naj ti bo le dušik, vsaj dve leti. Nato analizo ponovi, kalij bo najverjetneje prišel v optimalo, za fosfor dvomim.
Tabelo sem na hitro preletel. Na površini 190m² si doziral že nad 500g dušika. Po mojem veliko, pa še prava pomlad se ni začela. Glede na to, da si naredil še večji jesenski dušik...
Spomladi naj bi začel gnojiti aprila, redno tedensko 100gN/m². Do junija je to cca 700g N, kar je po mojem vrh glave. Odvisno tudi od vrste trave. Opazuj in gnoji, da ne bo velikega prirasta. Bolje malo manj kot več. Toliko, da se okrepi in gre zdrava v poletje. S preveliko količino dušika privabljaš bolezni.
Železo dodajaj po potrebi. Predvsem se uporablja za poboljšanje izgleda, temnejšega tona (genetika sajene trave). Poiskusi 100g zelene galice v min. 5l vode za 100m² in opazuj odziv. Če bo zelenica porjavela, je očitno preveč. To ni nič narobe, dve košnji in bo ok. Doziraš po potrebi. Lahko uporabiš vodo iz pipe, dodaj pest AMS da znižaš ph. Z AMS tudi delno keliraš fe, postane obstojnejši. Hkrati AMS poveča absorbcijo tako fe, herbicidov, insekticidov, dodatkov. Pest AMS vsakič bo v končnem rezultatu letne količine N zanemarljiva.
Plan dosejevanja s substratom je po moje dober. Povaljaj.
Fosforja in kalija imaš čezmerno. Zemlja je ok, prav tako ph.
Cilj naj ti bo le dušik, vsaj dve leti. Nato analizo ponovi, kalij bo najverjetneje prišel v optimalo, za fosfor dvomim.
Tabelo sem na hitro preletel. Na površini 190m² si doziral že nad 500g dušika. Po mojem veliko, pa še prava pomlad se ni začela. Glede na to, da si naredil še večji jesenski dušik...
Spomladi naj bi začel gnojiti aprila, redno tedensko 100gN/m². Do junija je to cca 700g N, kar je po mojem vrh glave. Odvisno tudi od vrste trave. Opazuj in gnoji, da ne bo velikega prirasta. Bolje malo manj kot več. Toliko, da se okrepi in gre zdrava v poletje. S preveliko količino dušika privabljaš bolezni.
Železo dodajaj po potrebi. Predvsem se uporablja za poboljšanje izgleda, temnejšega tona (genetika sajene trave). Poiskusi 100g zelene galice v min. 5l vode za 100m² in opazuj odziv. Če bo zelenica porjavela, je očitno preveč. To ni nič narobe, dve košnji in bo ok. Doziraš po potrebi. Lahko uporabiš vodo iz pipe, dodaj pest AMS da znižaš ph. Z AMS tudi delno keliraš fe, postane obstojnejši. Hkrati AMS poveča absorbcijo tako fe, herbicidov, insekticidov, dodatkov. Pest AMS vsakič bo v končnem rezultatu letne količine N zanemarljiva.
Plan dosejevanja s substratom je po moje dober. Povaljaj.
Lokacija - Gorenjska, površina 130m², mono travniška latovka sorta Yvette (poa pratensis, KBG), zalivalni sistem Gardena.
Dnevnik Optimax 234 - 2019 | Renovacija KBG - 2022 | Dnevnik KBG Yvette
Dnevnik Optimax 234 - 2019 | Renovacija KBG - 2022 | Dnevnik KBG Yvette
Re: Tomzi - dnevnik
Ja, hvala za komentar. Doziral sem do sedaj 6.8gN/m² oziroma skoraj 1.3kg na 190m².
To verjetno misliš za 100gN/100m² čistega dušika, kar je 1gN/m² ?Zonpol wrote: ↑07 Apr 2025, 23:49 Spomladi naj bi začel gnojiti aprila, redno tedensko 100gN/m². Do junija je to cca 700g N, kar je po mojem vrh glave. Odvisno tudi od vrste trave. Opazuj in gnoji, da ne bo velikega prirasta. Bolje malo manj kot več. Toliko, da se okrepi in gre zdrava v poletje. S preveliko količino dušika privabljaš bolezni.
Bom zmanjšal na cca 1gN/m²/teden in opazoval trato.
Malo tudi pogledam kje poa anua semeni in jo pulim, ker robot je že redno začel z sezono in nočem, da grejo semena v tla. Višina košnje je 40mm 2x tedensko (pokosi v cca 1.5h). Ne bi rad šel previsoko z višino košnje, ker jo moram kmalu spet precej znižati za dosejevanje.
Re: Tomzi - dnevnik
Ja, 100gN (čistega)/100m².
Opazuj prirast, enakomerno krepitev bilk, površine.
S premalo dušika so bilke podhranjene in bolj dovzetne za bolezni, ker se ne morejo braniti.
S preveliko količono pa so celične stene preveč "sočne" iz zopet dovzetne za bolezen.
Foliarno nanašanje manjših in rednih količin N nam da pregled o potrebah. Pospešimo ali ustavimo.
Koliko letnega N potrebuje travna ruša, ni lahek odgovor. Odvisno od več dejavnikov (padavine, suša, temperatura, osončenost, zemlja, vrsta trave, gostota, nova, stara...) Narediš načrt spomladi, poleti, jeseni. Slikaš, opazuješ, zapišeš. Z leti glede na dejavnike prilagodiš.
Če pa se nam tega ne da, vržes spomladi in jeseni dobro "time release" gnojilo in to je to. Zelenica je malo zelena, malo rjava.
Na forumu smo travoljubci, ki se nam pač da s tem ukvarjati in nam je hobi.
Na koncu koncev je le trava...
Opazuj prirast, enakomerno krepitev bilk, površine.
S premalo dušika so bilke podhranjene in bolj dovzetne za bolezni, ker se ne morejo braniti.
S preveliko količono pa so celične stene preveč "sočne" iz zopet dovzetne za bolezen.
Foliarno nanašanje manjših in rednih količin N nam da pregled o potrebah. Pospešimo ali ustavimo.
Koliko letnega N potrebuje travna ruša, ni lahek odgovor. Odvisno od več dejavnikov (padavine, suša, temperatura, osončenost, zemlja, vrsta trave, gostota, nova, stara...) Narediš načrt spomladi, poleti, jeseni. Slikaš, opazuješ, zapišeš. Z leti glede na dejavnike prilagodiš.
Če pa se nam tega ne da, vržes spomladi in jeseni dobro "time release" gnojilo in to je to. Zelenica je malo zelena, malo rjava.
Na forumu smo travoljubci, ki se nam pač da s tem ukvarjati in nam je hobi.
Na koncu koncev je le trava...
Lokacija - Gorenjska, površina 130m², mono travniška latovka sorta Yvette (poa pratensis, KBG), zalivalni sistem Gardena.
Dnevnik Optimax 234 - 2019 | Renovacija KBG - 2022 | Dnevnik KBG Yvette
Dnevnik Optimax 234 - 2019 | Renovacija KBG - 2022 | Dnevnik KBG Yvette
Re: Tomzi - dnevnik
Tomzi tole ob živi meji sem jaz imel iste probleme, ker ni bilo dovolj svetlobe, tako da sem letos robnike za cca 30cm prestavil bolj 'noter' in nasul za dekoracijo savski prodnik...bomo videli kako se bo letos to obneslo 
Drugače imaš pa lepo in upam da ti uspe do poletja to kar si sam želiš
Drugače imaš pa lepo in upam da ti uspe do poletja to kar si sam želiš
Re: Tomzi - dnevnik
Včeraj sem valjal.
Vmes sem pobiral plevel.. Med svetlimi zaplatami opažam precej te trave:
Kako bi se tega lahko rešil oziroma to saniral?
Zdi se mi, da gre za Poa, ampak ne za klasično Poa annua. Kaj mislite?
Vmes sem pobiral plevel.. Med svetlimi zaplatami opažam precej te trave:
Kako bi se tega lahko rešil oziroma to saniral?
Zdi se mi, da gre za Poa, ampak ne za klasično Poa annua. Kaj mislite?
Re: Tomzi - dnevnik
Danes zjutraj sem opravil foliarno gnojenje. Temperatura zraka je bila 13 °C. Temperatura zemlje pa 8 °C.
Dušik: 1,3 g/m²
Železo: 0,25 g/m²
Dodal sem tudi alge (Algo Plasmin) — približno 30g/12L za 190 m².
Čez štiri ure sem trato splaknil s škropilniki (temperatura zraka okoli 18°C). Upam, da je bilo za alge dovolj časa.
Dušik: 1,3 g/m²
Železo: 0,25 g/m²
Dodal sem tudi alge (Algo Plasmin) — približno 30g/12L za 190 m².
Čez štiri ure sem trato splaknil s škropilniki (temperatura zraka okoli 18°C). Upam, da je bilo za alge dovolj časa.